logo

Intervju z režiserjem Dejanom Spasićem

Napisal/a dne 23. 4. 2016 Novice
Dejan Spasić, režiser predstave Videzi sveta je dramaturg, režiser in igralec, ki ima poleg igranja v filmih, sodelovanja z različnimi gledališči za seboj tudi bogato kilometrino delovanja z mladinskimi in otroškimi skupinami med drugim pravi da "Videzi sveta na splošno izpostavljajo svet, ki je dandanes že skoraj izumrl."

SpasicDejanprofileSi dramaturg, režiser in igralec, ki ima poleg igranja v filmih, sodelovanja z različnimi gledališči za seboj tudi bogato kilometrino delovanja z mladinskimi in otroškimi skupinami (obstaja tvoja najljubša predstava med ustvarjenimi?). Kako si začel sodelovati s KUD in se odločil za Videze sveta?

Vsaka predstava je nekaj posebnega, ker je vsako okolje, kjer delaš, drugačno, ker so drugačni ljudje, ki pri projektu sodelujejo. Ko jo delaš, je vsaka predstava tvoj otrok, najboljša. S KUD-om sem začel sodelovati že pred leti kot strokovni sodelavec na festivalu Najdihojca. Izbira teme, teksta, je vedno odvisna od večih dejavnikov: število zasedbe, starost, izkušnje. Za Videze sveta sem se torej odločil na osnovi igralcev, ki sem jih imel na razpolago, njihove starosti, izkušenj; ker se mi je zdel tekst primeren in predvsem tudi zato, ker Videzi sveta nosijo neko zelo lepo sporočilo, ki izpostavlja sodelovanje med ljudmi pred individualizmom, entuziazem in ljubezen do ustvarjalnosti pred zaslužkom in denarjem. Videzi sveta na splošno izpostavljajo svet, ki je dandanes že skoraj izumrl.

Videzi sveta

Nova Gledeja je starostno in igralsko pestra. Imeli ste tudi nekaj težav z zasedbo vlog, a si vse te reči uspešno premagal. Deloval si kot mentor, ki povezuje in združuje, ne le kot režiser, ki ustvarja predstavo. Koliko se tvoja prvotna ideja razlikuje od nastale predstave?

Prvotna ideja, ki je zapisana na papirju ali je samo v glavi, se vedno razlikuje od nastale predstave. Eno so ideje in vizija, drugo pa je, ko dobiš na oder žive ljudi in je potrebno narediti predstavo. Proces postavljanja predstave je iskanje, podajanje v neznano; predstava je na novo ustvarjen svet, ki mu izhodiščna ideja služi samo kot motiv, material za začetek iskanja; in prav je tako.

Kaj te je najbolj veselilo pri ustvarjanju te predstave?

Najbolj te razveseli, ko vidiš, da je nekdo stvar res „zagrabil“; ko vidiš, da je nekdo pri stvari in se njegov lik iz dneva v dan razvija in raste. Najlepše je, ko pri posamezniku začutiš entuziazem in strast do gledališča. Več kot je resničnega, iskrenega zanimanja, boljši je rezultat. Če pa nekdo sodeluje zgolj površinsko, se dela loteva kot vsakega „krožka“, ki ga obiskuje enkrat tedensko, sicer pa ga to ne zanima, je rezultat tudi temu primeren.

Pri Videzih sveta so sodelovali tudi umetniki, s katerimi pogosto ustvarjate: če samo omenimo krasno scenografijo, glasbo in video ob koncu predstave – so izpeljali tvoje ideje ali so bili povsem samostojni pri kreiranju?

Velik problem te predstave je njena tehnična zahtevnost, ki ji je tehnična ekipa težko sledila. Vedno je vprašanje, kako tehnično zahtevno predstavo si lahko privoščiš v amaterskem gledališču in tokrat smo s tem očitno malo pretiravali, saj je bilo pred premiero veliko tehničnih zapletov, ki so nam pobrali veliko moči, ki bi jo lahko koristneje uporabili. V predstavi se morajo vsi elementi (scenografija, glasba, video) združiti v „eno“; v eno predstavo, kjer se ti elementi dopolnjujejo, medsebojno bogatijo. Nisem popolnoma zadovoljen, kako so te stvari pri Videzih sveta „skočile skupaj“ in upam, da bo predstava na ponovitvah postala še boljša.

Hvala, Dejan. Želim ti še mnogo gledaliških predstav s tebi lastnim podpisom.