V petek, 8. 2. 2008, so ob 19. uri v Levstikovem domu Velike Lašče štiri sekcije KUD Primoža Trubarja premireno uprizorile avtorsko večzvrstno predstavo, posvečeno 500 letnici Trubarjevega rojstva.
V nabito polni dvorani je vladalo svečano vzdušje, izjemna koncentracija publike in izvajalcev je pričarala vrhunski kulturni dogodek. Črke (majhne baletke) so prižgale luč – simbolično razsvetlile temo kulturnega molka in naznanile rojstvo slovenske besede, ki se je po Trubarju samo še množila in naraščala. V knjigo, Abecedarij, osrednji lik predstave v zasedbi Nuše Gašper, so planile besede (srednješolska Gledeja– Urša Zalar, Vesna Peterlin, Alenka Vasič, Sara Samsa, Nika Hren in Jure Starič), nabiralke izkušenj, znanja, zgodovine, literature. V ubrani in izpiljeni kolektivni igri so popeljale gledalce skozi celotno predstavo, prebrale Abecedarij po dolgem in počez in si prislužile večkratno poslušanje Trubarjeve govorice, za kakršno domnevamo, da se je v teh krajih govorila pred petimi stoletji. „Na mojih straneh so žive še vse njegove besede,“ je povedala knjiga in postregla celo s kratkimi filmi, ki so ob Trubarjevi govorici izpred več kot 4 stoletij pričarali živost izročila: vas Rašico, Trubrjev rojstni kraj; kaligrafovo pisanje Trubarjevega besedila o Evangeliju, cerkveno ikonografijo in inicialke knjig, ki so Trubarja napeljale na misel, da je tudi slovenski jezik primeren za zapisovanje. Posnetki Nika Samse in Marka Bratuša so v montaži Anžeta Stariča zadobile potrebno patino starih časov in hkrati poudarile živost „Abecedarija“, v katerega so med predstavo „popadali“ tudi gledalci. Za zahtevno tehniko sta poskrbela Matej Hren in Zdenko Samsa. Trubarjev lik, ki ga je suvereno in brez patetičnosti odigral Matjaž Gruden, je predstavil Trubarja kot izjemnega misleca, filozofa, ljubitelja domovine, izgnanca, ki je ravno skozi knjigo ohranjal svoje vezi z domovino in postavil temelje našega knjižnega in pisnega jezika. Spoznamo ga kot prvega, ki je poimenoval naš narod Slovenci ter globoko vernega človeka, ki je deloval v duhu enakosti, pravičnosti in poštenosti vse svoje življenje. Videli smo nekatere pomembne mejnike, ki so posredno vplivali nanj in njegovo odločitev o prvi slovenski tiskani knjigi: tako srečanje z Dietrichom (v zasedbi Jožeta Stariča)v Nemčiji, ženo Barbaro (Nina Samsa)in učitelja (Emil Žagar), ki ponazarja Trubarjevo idejo o šoli za vse „kmetiške inu purgerske otročiče“, v kateri se bodo mladi lahko naučili brati in pisati v svojem maternem jeziku. Sklepni prizor, v katerem gorijo stvaritve reformacije in nam knjiga pripoveduje o temi kasnejših časov in o trudu pisateljev, izobražencev in preporstih ljudi za ohranjanje slovenščine, nam pričara izjemno trdoživost slovenskega ljudstva in njegove zavesti, saj je preživela do današnjih dni.
Prijetne koreografije Saše Stadler, igriva, a hkrati asketska scenografija in kostumografija Katarine Zalar, domišljeno izbrana besedila Majde Samsa in pa scenaristično – dramaturško – režijska naveza pisateljice in vodje projekta Ane Porenta ter dramaturga in režiserja Marka Bratuša so dokazale, da v kolektivu, kjer vlada duh ustvarjalnosti, kjer vsak naredi tisto, kar najboljše zna in zmore, v prepletu generacij in avtentičnih umetniških prispevkov s skupnimi močmi lahko ustvarijo avtorsko predstavo, ki govori o tako oddaljenih časih na sodoben in hkrati poučen in gledljiv način. Ustvarjanje predstave je podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS ter Občina Velike Lašče. Abecedarij je že po premieri uvrščen na nekaj praznovanj, ki se bodo v Trubarjevem letu 2008 odvijala, gotovo bo zanj dovolj prostora tudi v različnih dvoranah šol in kurlturnih društev ter na festivalih po Sloveniji. Prvo ponovitev v matični dvorani Levstikovega doma pričakujemo na velikonočni ponedeljek, 24. 3. 2008 ob 18. uri.
